Na prelepo aprilsko soboto smo se semiški planinci odpravili v Novo mesto. V Češči vasi smo prestopili na avtobus, ter se odpeljali do pokritega vkopa pri Karteljevem. Pot nas je vodila pod vodstvom vodnice Majde (pohodniško društvo NM) do mlina pri izviru Bezgavca (Bršljinski potok). Po počitku ob malici je sledil še ogled mlina. Nadaljevali smo z vzponom na Kuzarjev kal, nato spust do ribogojnice Luknja. Od tukaj pa še povratek do konjeniškega centra Češča vas. Sledil je kulturni program z nagovori župana občine Novo mesto, predsednika pohodniškega društva, vodnikov itd.

Po malici je sledilo druženje ob glasbi z domačini-organizatorji, kakor tudi z našimi srbskimi prijatelji iz PD Pobeda iz Beograda. Z lepimi vtisi iz pohoda smo se odpravili proti domu.

Lep planinski pozdrav, Dušan Kukman

Slike

Letošnja prva naravovarstvena ekskurzija Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine je bila v soboto 18. marca 2017 na Ponikvo. Udeležilo se jo je kar 48 planincev, gorskih stražarjev in varuhov gorske narave iz 6 planinskih društev. Seveda so bili z nami tudi slušatelji letošnjega že 10 usposabljanja za gorske stražarje.Tudi nekaj mladih se nam je pridružilo. Tokrat smo šli na Štajersko, v lepo urejeno vas Ponikvo, ki ima veliko znamenitosti, bogato zgodovino in veliko zaslužnih in slavnih osebnosti. Bili smo prijetno presenečeni nad urejenostjo kraja in prijaznimi domačini. Na vsakem koraku se je dalo opaziti veliko delavnost in vnemo domačinov za skrb za zgodovino kraja, varstvo narave in promocijo kraja.

Naša pot je bila krožna in je trajala 3 ure z vmesnimi razlagami na posameznih točkah. Začeli smo pri lepo urejeni Osnovni šoli Blaža Kocena, ki se imenuje po domačinu geografu in kartografu, avtorju 1861 leta izdanega atlasa, ki je bil temelj današnjim atlasom. Pohod smo nadaljevali po delu Kraške – vodne poti dr. Stanka Buserja, domačina, geologa, velikega domoljuba in avtorja planinske geološke poti. Bil je tudi naš veleposlanik v Švici in je med drugim tudi kandidiral za predsednika naše države. Domačini so ponosni na njegovo bogato zapuščino in so ob 10 letnici njegove smrti organizirali več dogodkov. Najprej smo krenili proti spominskemu parku in baročni cerkvi Sv. Martina. Prva cerkev je tu stala že leta 811. Nato pa so jo razširili. Okrog pa je bil zid, katerega ostanki so še lepo ohranjeni. Prižnica v cerkvi je delo Janeza in Jurija Mersija, bila pa je tudi navdih za oblikovanje paviljona, ki stoji na lepo urejenem Slomškovem trgu pred cerkvijo. Življenjska pot in delo tega velikega duhovnika, vzgojitelja, pisca innarodnega buditelja, je prikazana v njegovi rojstni hiši. Anton Martin Slomšek je bil je prvi slovenski blaženi. Po jerebikovem drevoredu smo se spustili do biološke čistilne naprave, nato pa mimo kraških izvirov do rastišča velikonočnice, ki je bila že v polnem razcvetu, čeprav zaradi oblačnega vremena niso bili prav vsi cvetovi popolnoma odprti. Presenetilo nas je urejenost rastišča, predvsem pa veliko število rastlin, kar pomeni, da za njeno ohranitev dobro skrbijo. Naši fotografi so ob biologovi razlagi naredili nekaj čudovitih posnetkov. Mimo kraškega ponora smo se povzpeli do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, kjer nam je njegovo delo predstavila njegova nečakinja Staška Buser. Pogostili so nas s pecivom in sokom ter nam pokazali lončarsko delavnico, otroke pa je najbolj zanimal žrebiček, star komaj en dan, ki je bil v staji zraven delavnice. Spustili smo se še do perišča in se vrnili na izhodišče, kjer smo pojedli okusen topel obrok. V šoli so bili tako prijazni, da so nam v njihovih prostorih omogočili še svečano podelitev izkaznic in značk našim novim 12 gorskim stražarjem. Ti so bili iz štirih planinskih društev. 

Zahvaljujemo se Turističnemu olepševalnemu društvu Ponikva, predvsem pa njegovemu predsedniku Zlatku Zevniku za topel sprejem in kvalitetno vodenje. Na poti domov smo se ustavili še na klepetu ob kavi. Vsi polni vtisov, navdušeni nad urejenostjo in lepotami tega kraja, predvsem pa delom vaščanov, smo hvalili ta lepi del Slovenije. Fotografi pa so kar tekmovali, komu je uspelo posneti najlepšo velikonočnico. Eno prilagam.

Zapisala: Rozi Skobe

Foto: Rudolf Skobe